Posnetek okrogle mize (NE)vrednost inženirjev v družbi si lahko ogledate na naslednji povezavi:

Okrogla miza: (NE)vrednost inženirjev v družbi!? 1.DEL from Ekipa Šofe on Vimeo.

Okrogla miza: (NE)vrednost inženirjev v družbi!? 2.DEL from Ekipa Šofe on Vimeo.

Zahvaljujemo se LTFE za snemanje in obdelavo posnetka.

Gostje okrogle mize

- Darja Radič, ministrica za gospodarstvo;

- prof. dr. Baldomir Zajc, predsednik Slovenske inženirske zveze ter urednik revije Inženir

- prof. dr. Jože Duhovnik, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani;

- dr. Maks Tajnikar, redni profesor na Ekonomski fakulteti;

- dr. Matjaž Lukač, predsednik Inženirske akademije Slovenije in predsednik uprave Fotone;

- dr. Saša Sokolič, direktor marketinga in prodaje v podjetju Metronik d.o.o.;

- Matjaž Breskvar, direktor podjetja Beyond Semiconductor d.o.o.

Izhodišča razprave

Tehnološki napredek v Sloveniji

Odločiti se bo potrebno, kakšno družbo in gospodarstvo si želimo imeti v prihodnosti. Družbo, ki bo temeljila na fizično intenzivem delu ali na znanju. Vprašanje je, v katero smer se bo razvijala Slovenija: ali bomo visokotehnološka država ali se bomo razvijali v drugo smer? (Kot zanimivost: Nemci namenijo 8% BDP-ja za razvoj, Slovenija pa le 0,5%.).

Kapital za razvoj

Razvojni oddelki, prispevek države, višina sredstev, ki se vlagajo. Da dohitimo razvoj zahodnega sveta, bo potrebno odpirati nove razvoje oddelke. Za zagon teh oddelkov pa so potrebna začetna finančna sredstva, ki niso zanemarljiva.  Sredstva pa niso potrebna zgolj za opremo, temveč tudi za pridobitev kvalitetnega kadra. Kdo bo zagotovil potrebna sredstva? Bo to zgolj gospodarstvo (domače in tuje) ali tudi država?

Zaposlovanje inženirja

Kaj lahko doprinese inženir podjetju (znanje, ideje ...)? Čeprav je po zaposlitvi nujno potrebno vlagati v nadaljnje izobraževanje, da bi lahko sledili hitremu tehnološkemu razvoju, se pri nas to dogaja poredko. Je zgolj izobraževanje v Sloveniji dovolj? Kako preprečiti  beg možganov?

Izboljšave učnega procesa

Velikokrat se slišijo kritike podjetij na račun izobraževalnega procesa bodočih inženirjev, predvsem zaradi praktičnih znanj. Nekatere fakultete so že uvedle obvezno prakso za določene programe, vendar, ali dobijo študentje dovolj praktičnega znanja v razmeroma kratkem času in ali bi se ta problem dalo rešiti kako drugače (primer: izobraževalni proces v Nemčiji)? Navzven pa mogoče izstopa še problem interdisciplinarnosti. V današnjem času je izdelek posledica združitve znanj več področij. Je pri nas sodelovanje fakultet med učnim procesom zadostno?

Nezainteresiranost za tehnične študije

Je študij dovolj privlačen in predstavljen v pravi luči?  Vpis na tehnične fakultete upada, na drugi strani pa se vpis na nekatere družboslovne in naravoslovne fakultete povečuje (npr. pravo, medicina …). Je ugled inženirja v slovenskem okolju premajhen in ali velja poklic kot neperspektiven ter zahteven?

Nizke plače

So plače dovolj stimulativne, tako za mlade kot tudi za izkušene inženirje? Kakšne plače je moč pričakovati v prihodnje? Kakšne so plače vrhunskih inženirjev v primerjavi z drugimi vrhunskimi kadri?