Tisti, ki ste se udeležili okrogle mize (Ne)vrednost inženirjev v Sloveniji ste lahko bili priča mnenjem nemalo udeležencev razprave. Debata o slabih pogojih, ki jih imajo inženirji v Sloveniji in o slabem organiziranju inženirjev napram nekaterim drugim poklicem, se je postopoma selila na kritiko šolskega sistema ter se končala z mnenjem, da si moramo študenti sami izboriti ugled ter si zagotoviti večje plače, ki so sedaj relativno nizke. Če se pogovarjamo o ugledu inženirjev v družbi, si najprej postavimo  vprašanje kdo ima največ ugleda med bodočimi inženirji v naših študentskih krogih.  Verjetno si med prvimi letniki car, če narediš vse izpite, hkrati pa si vsak teden redno zastopan na vseh študentskih žurih. Ko študent redno napreduje v višje letnike in je že izbral smer, pa ima največ ugleda tisti študent,  ki že dela na kakšnem svojem projektu in redno izdeluje izpite. Zgleda, da študenti cenimo samoiniciativnost in sposobnost ustvarjanja naših kolegov, ne  cenimo pa njihove povprečne ocene. Saj ne v tolikšni meri. Važno je, da se čimprej dobi diplomo. Povprečju pripisujejo veliko vrednost le nekateri razpisi za štipendije in zaposlitev, kjer je že samoumevno, da bodo na podlagi selektivnega postopka izbrani študenti z višjim povprečjem ali z ugodnejšimi poznanstvi, medtem ko zdrava podjetja z dobrim razvojem zavrnejo marsikaterega študenta z višjim povprečjem. Iščejo predvsem pametne, motivirane, ambiciozne, navdahnjene ljudi, ki si upajo sanjati o novih stvareh in na probleme gledajo iz drugačnega zornega kota ter so v času študija že kaj dosegli, ker jim študijski program ni postavljal nobenega pravega izziva. V visokošolskem sistemu se študenti po večini ne ukvarjamo z vedno novimi problemi, bolj ali manj na pamet se učimo postopkov nalog, ki so jih za nas rešili že drugi. Pred ustnim si pogledamo, kaj hoče profesor slišati od nas in mu to na ustnem povemo. Zelo dobre odgovore na ustna vprašanja lahko dobite na naši strani. Odlična predavanja pa si lahko pogledate kar na youtubu. Študenti, ki se lahko pohvalijo samo z najvišjim povprečjem niso več prebojniki, ampak imajo samo veliko časa. Smo del razvitega sveta, kjer moramo razvijati nove koncepte in ideje s katerimi tekmujemo drugim razvitim državam. V samem vrhu nam noben ne sme govoriti kako naj kaj delamo, ampak moramo mi to govoriti drugim. Če si želimo, da bo naša generacija v vrhu med najbolj razvitimi državami, se moramo začeti tudi primerno obnašati. Sami si moramo najti nekaj kar nas veseli in delati na tem. Na trg moramo priti konkurenčni  in inovativni, v času med študijem na  fakulteti pa si moramo nabirati čimveč uporabnega znanja ter komunicirati z okoljem. Kljub temu, da je večina odgovornosti na nas, pa moramo od države zahtevati boljše pogoje tako na gospodarskem kot tudi šolskem področju.

V Društvu elektrotehnikov- stromar.si in v ŠOFE smo veseli, da se problemi, ki smo se jih dotaknili na okrogli mizi (Ne)vrednost inženirjev v družbi v določeni meri izpostavljajo tudi na televiziji. V oddaji Trikotnik, ji jo vodi Zvezdan Martič ( diplomiral je na Fakulteti za elektrotehniko in vodil našo okroglo mizo »Širokopasovna omrežja in storitve«) se je tako govorilo o težavah, kako se Slovenija spoprijema z izzivi prehoda med inovativne družbe, kako se povezujeta akademska sfera in gospodarstvo ter o begu možganov. Posnetek oddaje si lahko ogledate na spodnji povezavi. 

S svojim mnenjem pa lahko odgovorite tudi na našemu forumu.